Hakuna matata.

A veste tisto, ko nekaj časa nekaj zagovarjaš, potem pa ti postane popolnoma vseeno, ker je pravzaprav neumno zagovarjat nekaj neumnega? No, to. Danes sem doživela pravo pravcato razsvetljenje in moji tipo-Kralj-Matjaž možgani so začeli dejansko malo migat (*iz neznano kje se mi v misli prikrade tista pesem od Gadov Modrijanov, aš, malo malo migaj šeeee; okej, nč čudna*). Zadeva namreč vključuje večni (okej, mogoče ne večni, skoraj pol leta pa vendarle že traja) prepir o tem, katere pesmi bo zapel kateri mladinski zbor pri sveti maši. In sicer olala, danes mi je postalo prav vseeno. Zdi se mi namreč neumno prepirat se čez nekaj, česar si pravzaprav niti ne lastimo. No, razumljivo bi bilo, če bi pesem dejansko kdo izmed nas napisal, torej, da bi bila povsem njegova, avtorske pravice pa to, blablabla. Pa ni. Prav bedno mi je poslušat z obeh strani (s strani mlajšega mladinskega zbora & benda ter s strani malce starejšega mladinskega zbora, brez benda), da to pa to pesem ste nam pa vi vzeli, ta pa ta je bila pa samo naša, tista bi bila bolj primerna za tisti zbor, ono bi morali peti ‘tamali’  itd. itd. Judge me all you want, ampak a ni prav neumno? A je zdaj vse skupaj postalo tekmovanje, kdo je dejansko bolj primeren za petje? Lejte, z vsem srcem priznam, da sem tudi sama spadala v tako skupino, ki je razmišljala isto, kot sem napisala zgoraj. Ampak danes pa mi je postalo vseeno. Kje je sploh razlika? Pravzaprav edino v tem, kje kdo stoji – na koru ali dol v klopi. Mislim, da če je ljudem res tako bedno stati v klopi in poslušat, katera pesem se poje na koru, pridte raje gor in pojte še vi. Ni tako težko (ajde, ene par stopnic) in v cerkvi (doro, na koru) so itak vsi dobrodošli, alo. Vem, da je malo unusual, če si par let starejši/mlajši od ostalih. Samo, če ti je pesem res kul, zakaj pa ne? Vem, VEM, da je bedno, če prineseš note za določeno pesem in ti jo vzame drugi zbor, ali pa da ti igraš drugo pesem že ne vem koliko časa, pa jo po novem zapoje spet drugi zbor (damn, konfuzno postaja tole, čestitke, če kdo razume). Ampak, če pogledamo tk, bi morala potem biti jaz jezna na npr. MPP, ker so enkrat zapeli tole pesem, ker alo, ta je naša in jo pojemo vsako drugo nedeljo in je ne damo. In starejši pevci bi morali biti jezni na nas, ker halo, oni pojejo tiste zlajnano ponavljajoče se 500 let stare pesmi že 500 let in so tudi njihove, in a way. In Hillsongi bi morali biti jezni na vse nas, ker pojemo/igramo njihove pesmi, ki jih oni igrajo povsod po svetu že ne vem koliko časa. Pa nisem, in tudi oni menda niso. Tudi žpk je enkrat omenil, da nismo tam, da nastopamo, ampak da z vsem srcem in dušo pojemo Njemu. In ne mi zdaj govorit, da je meni ‘lažje’ ker sem tako v bendu, kot pri mladinskemu zboru #2 in sem deležna vseh možnih pesmi, ker ni! Kot sem že omenila mi je žalostno poslušat tarnanje iz obeh strani, človek pa potem itak pričakuje od tebe, da podpreš njegovo mnenje. Kaj naj? Do zdaj sem jih, ampak sj pravim, od danes naprej imam pa dovolj. Sej meni je tudi brez veze včasih v zboru pet tiste stare pesmi, ampak mi je tudi v bendu dolgčas, ko igramo tiste bolj otroške. Tko pač je; nisem Hannah Montana in nimam the best of both worlds. Ne me narobe razumet, jaz sicer jako uživam, če sem del benda ali pa če sem del zbora #2, ampak to kreganje je pa res kr neki.  In če sem zdaj izpadla kot nekakšna ‘izdajalka’ obeh zborov in boste name odslej gledali drugače, se opravičujem, povem tako kot jaz trenutno vidim celotno zadevo. Aja, in ta celoten rant se ne nanaša na tooočno specifične osebe, ampak pač tko, za v razmislek, če se bo komu dalo (mislim, če je kdo iz vsega tega sploh razumel point, an, ker moje pisanje, kot že vsi vemo, ni ravno briljantno). Aja #2, če se pa kdaj sama spozabim in spet prevzamem določeno stran, mi naj pa, lepo prosim, nekdo da šamr s kiblo. Tenksič.

No, zdaj pa k resnim zadevam. A sem že kdaj omenila, da mi je enkrat, odkar sem v Ljubljani, uspelo prit peš s Poljanske do Viča v piščancih in moji pižami, ki jo sestavljata ene superske Batman pajkice in kratka majica z napisom ‘I’m not normal’? Ne? No, sam tko, da veste za vnaprej, da včasih res nisem normalna.

Pa vseeno, lep preostanek nedelje. 🙂

[youtube http://youtu.be/fTtgVSxfr5M]